Zbiranje podpisov za javno zdravstvo

Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema je začela zbirati podpise državljanov proti njegovi privatizaciji. V javnosti se še naprej pojavljajo ugibanja o odstopu ministrice za zdravje.

"Naj država z zakonom poskrbi za solidaren, dostopen, kakovosten in uspešen javni zdravstveni sistem, v katerem se bo denar porabljal za izboljševanje in krepitev zdravja, in ne za polnjenje žepov zaslužkarjev," je dejala Nevenka Lekše iz Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas. Združenje je le eno izmed več kot 12 združenj, društev, sindikatov in novoustanovljenih političnih strank, združenih v koalicijo, ki podpise za javni zdravstveni sistem zbira na tej spletni povezavi.

Dušan Plut iz TRS-a je opozoril, da kriza terja povečanje javnih sredstev za javne storitve, saj se Slovenija uvršča med evropske države, katerih državljani največ sredstev za zdravstvo že namenijo iz lastnih žepov.

Na dramatičen porast zasebnih sredstev, ki ga državljani namenjajo zdravstvu, je opozoril tudi Dušan Keber iz Solidarnosti in dejal, da že danes državljani kar 30 odstotkov zdravstvenih storitev plačujejo iz svojih žepov. Treba je povrniti delež financiranja javnega zdravstva čim bližje številki 100, meni Keber. "Poznamo slabosti javnih zdravstvenih sistemov, a boljšega modela ne poznamo. Ni države na svetu, kjer bi uvedba zasebnosti privedla do večje kakovosti in hitrejših storitev," je prepričan nekdanji minister za zdravje.

Pobudniki zbiranja podpisov nameravajo poslancem izročiti peticijo, ki naj bi pokazala, kakšen zdravstveni sistem si državljani želijo. "Terjamo zdravstveno reformo, ki ne bo uveljavljala zasebni, ampak javni interes," je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm in dodala, da bogati lobiji vladi in poslancem sugerirajo zdravstveno reformo z liberalizacijo zdravstvenih storitev. "Uprli se bomo tržnim silam," napoveduje.

Temu se pridružujejo tudi Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Anton Donko iz zveze upokojencev, Violeta Tomič iz Demokratične stranke dela in Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem. Zadnji se je zavzel za popolno ločitev zasebnega in javnega sistema s postopno ukinitvijo zasebnega sektorja.

Na primerih avstralske in švedske liberalizacije zdravstvenega sistema je zatrdil, da je uvedba zasebnikov privedla do podaljšanja čakalnih vrst, švedski zdravniki pa se dvakrat manj kot evropski ukvarjajo z bolniki. Namesto tega rešujejo ’sodoku’ – podatke vnašajo v računalnik, saj je ob privatizaciji potreben dodatni nadzor, ki terja birokratizacijo, je navedel Mesec.