Zasebni zdravnik ne sme biti statusni simbol

Pretekli teden je bilo za slovensko zdravstvo burno: sesula se je ljubljanska urgenca, odstopila je ministrica, pojavila so se namigovanja o korupciji, objavili so podatke o zaslužkih zdravnikov, ki delajo v javnem in zasebnem sistemu hkrati. Številke so neverjetne: tako deluje 16 odstotkov vseh slovenskih zdravnikov, ki so med leti 2004 in 2012 skupno zaslužili 151 milijonov evrov.

Zato ni čudno, da je prav pretekli teden nastala tudi Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Ena od pobudnic in aktivnih članic Koalicije je Nevenka Lekše, sicer predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas, ki že nekaj let opozarja na anomalije javnega zdravstvenega sistema. V nekaj dneh so zbrali več tisoč podpisov peticije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Torej državljani vedo, kaj želijo, sedaj jih morajo slišati le še politiki, lobiji in zdravniki.

Kaj lahko naredijo državljani, da bi spremenili stanje v javnem zdravstvu? Protestirati ne moremo tako, da ne bi hodili k zdravniku ali ne bi plačevali zdravstvenega zavarovanja?

Predvsem je potrebno nenehno opozarjati na napake. Pa ne le v smislu populizma, temveč zgodb, ki se dogajajo vsakodnevnim uporabnikom zdravstvenih storitev.. Tako bodo odgovorni lahko videli, da dejansko prihaja do nepravilnosti, kršitev zakonodaje v smislu preskakovanja vrst,plačil storitev,ki jih zagotavlja zakon kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predvsem so izgubljajo na pomenu vrednote kot so solidarnosti in pravičnost, ki včasih zvenijo kot psovka. V Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas smo se odločili, da ustanovimo civilno družbo prav zato, da ne izgubimo vrednote solidarnosti zdravih do bolnih in tistih, ki imajo malo več do tistih, ki imajo manj in na kateri še temelji slovenski javni zdravstveni sistem. Za nas in naše zanamce želimo ohraniti in izboljšati solidaren, pravičen, in vsem dostopen javni zdravstveni sistem na podlagi univerzalnega zdravstvenega zavarovanja. Ne moremo pristati, da bi tudi v zdravstvu prevladala neoliberalna ideologija tako, da bi zdravstvene storitve postale tržno blago in bi se cene oblikovale svobodno na trgu. Zasebni zdravnik in drugi zdravstveni delavec ne sme biti statusni simbol današnje družbe samo zato, ker si tako predstavljajo nekateri mladi japiji in ljudje z debelimi denarnicami. Nisi bolj pomemben zato, ker imaš zasebnega pediatra, ginekologa in zobozdravnika, temveč bi morale vrednote temeljiti na drugih, humanih in obče človeških vrlinah.

Kaj je trenutno največji problem javnega zdravstva?

Eden od največjih problemov je povezan s financiranjem kot je že nekajletno zmanjševanje sredstev zaradi varčevan in drugi sistemski ki izhaja iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,ki določa tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a se je izrodilo. Zame osebno je celo ustavno sporno, da moram za pravico, ki mi jo daje zakon doplačevati storitev, bodisi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ali z doplačilom na licu mesta. Sistem se je že tako izrodil, da je potrebno nekatere zdravstvene storitve doplačati že v višini 95% z dopolnilnim zavarovanjem. Toda sedaj je že nekaj deset tisoč ljudi, ki ne zmorejo plačevati premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker jim predstavlja prevelik mesečni strošek. Ti ljudje bi morali torej razliko v ceni (95%) plačati, ali pa je ne bi bili deležni. V resnici obvezno zdravstveno zavarovanje breme svoje nelikvidnosti ves čas prenaša na komercialne zavarovalnice ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki imajo visoke premije in zato tudi visoke dobičke. Namesto da bi se denar dopolnilnega zavarovanja, ki ga vplačujejo državljani razporedil nazaj v zdravstvo gre dobiček lastnikom zavarovalnic. Z njim lahko naredijo kar želijo, tudi kupijo Mercator če želijo. Kar nikakor ni prav, ampak politika to dopušča.

Dopolnilno zavarovanje je očitno velik zalogaj. Ob odstopu je enomesečna ministrica dejala, da je je eden od vzrokov tudi pritiski v zvezi z dopolnilni zavarovanjem. Je kapital res tako močan, da zavira reformo zavarovanja?

Zelo bi si želela, da bi ministri v odhajanju javno povedali, kdo jih izsiljuje in kdo pritiska. To da so zavarovalniški lobiji izredno močni lahko potrdim tudi sama. Precej smo se ukvarjali z Vzajemno, ker je bistveno spremenila osnovne cilje, ki jih je imela ob ustanovitvi. Ustanovljena je bila kot neprofitna zavarovalnica ki na principu vzajemnosti izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sedaj pa je daleč od tega, je gospodarska družba ki trdi, da zavarovanci se nimamo kaj vtikati v njeno poslovanje. Pred časom sem si prizadevala, da bi prišla v organe Vzajemne, v skupščino ali nadzorni odbor. A to so bili tako zaprti krogi in tako vodene kampanje pri volitvah v organe zavarovalnice, da tisti, ki smo želeli kakorkoli vplivati ali spremeniti delo zavarovalnice v interesu zavarovancev, preprosto nismo mogli zraven,niti se udeleževati skupščinVzajemne ,pa čeprav smo vsi zavarovanci njeni lastniki.

Kaj pa popolnoma zasebne zavarovalnice, te lahko prelivajo dobiček kot želijo?

Pri Triglavu in Adriaticu je malo drugače, saj sta čisto zasebni družbi, a se mi ne zdi prav, da se namensko zbrani denar zdravstvenega zavarovanja,ki ustvarja dobičke uporablja tudi za druge posle znotraj zavarovalnic, denimo za poravnavo škode avtomobilskega zavarovanja. S tem smo zavarovanci ogoljufani.

Ali obstaja zdravstvena mafija?

Ja, obstaja mafija, ki obvladuje zdravstveni sistem, predvsem v zvezi s korupcijo. A očitno ni interesane politike in ne pravosodja, da bi stopili na prste vsem, ki si jih napajajo v marmeladi. Prepričana sem, da če bi se razkrinkala korupcija v Sloveniji bili finančni problemi v zdravstvu bistveno manjši.
Ker pa smo majhni in nekateri, ki sodelujejo v koruptivnih poslih vedno bolj nenasitni, se nič ne zgodi. Za božjo voljo, naj povejo na glas, kdo v zdravstvenem sistemu je skorumpiran. Cela Slovenija govori o tem, a še nihče ni bil razkrinkan in kaznovan.

Razen ko je zdravnike prijavila sama farmacevtska firma, ki ni bila več zmožna plačevati podkupnin....

To je bil le drobec. A sprašujem se, zakaj farmacevtska industrija, ki ima tako velike dobičke, da lahko zdravnike vozi na eksotične počitnice in nudi vrsto privilegijev izvajalcem, ne zniža cene zdravil? Zakaj lekarne ne znižajo marž? Zakaj je sanitetni material v lekarni dražjo kot v trgovini? Zakaj je aspirin pri nas dražji kot v sosednjih državah? Očitno ga pri nas ni človeka, ki bi si upal dregniti v ta osir. Nihče si tudi v predvolilnem času reforme zdravstvenega sistema ne vzame za paradnega konja programa in tako javni zdravstveni sistem postavi na mesto ,ki bo služil ljudem ,ki ga potrebujemo in ne bo odvisen od kapitala in lobijev. Tega si očitno nihče ne upa.

Verjetno se spomnijo na izkušnjo Obama, ki je imel zdravstveno reformo za paradnega konja, pa se mu ni izšlo....

Uspel je z uvedbo obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je za Ameriko nepojmljiv uspeh. Nam se zdi samoumevno, da imamo zdravstveno zavarovanje, tam temu ni tako. Upam ,da si nihče v Sloveniji ne želi ameriškega zdravstvenega sistema,kjer najprej preverijo ali je na tvoji zavarovalni polici dovolj denarja.

Kot argument za uvajanjem koncesijskih in zasebnih ambulant se navaja tudi zmanjšali čakalnih dob. Pa je to res?

To čemur smo priča danes je nedopustno, da so se čakalne dobe tako podaljšale je naravnost grozljivo. Nedopustno je tudi, da v javnem zavodu bolnik dobi datum s čakalno dobo nekaj mesecev, potem pa mu sestra da v roke listek, kjer lahko isto storitev za plačilo dobi že isti dan. Po možnosti celo v isti ambulanti. To je preprosto nedopustno!To je izkoriščanje ljudi ,ko so v stiski in najbolj ranljivi.
Pred dobrim mesecem sem dobila obvestilo, da se v Prekmurju za ortodonta čaka osem let. Nezaslišano! Zato se sprašujem ali se dolge čakalne dobe ustvarjajo namenoma, da izvajalci iz staršev izvlečejo še zadnje evre, da iz odgovornosti do otroka samoplačniško plačajo ortodontski poseg pri zasebniku. Prav ortodontska dejavnosti je simptomatični pojav za razpad javnega zdravstvenega sistema. V devetdesetih odstotkih je šla namreč v zasebništvo in koncesije. To je tipičen primer tega, da se z mešanjem javnega in zasebnega sistema za državljane ni prav nič izboljšalo, kvečejmu se je poslabšala dostopnost. To preprosto ni ne pravično ne pošteno. Zdravstvo ne more biti enaka tržna dejavnost kot je prodajanje paštete. Ljudje sploh ne vedo, kaj vse so izgubili z uvajanjem javno-zasebnega sistema, ki se je uvajal brez strategije in se izvaja brez pravih nadzorov v smislu zaščite ljudi-bolnikov.

Za kakšen sistem zdravstva se torej zavzemate?

Zdravstvena storitev mora biti dostopna in enaka za vse prebivalce. Vsak mora imeti izbiro ali si bo izbral zdravnika v javnem sistemu, v koncesiji ali v zasebnem sektorju. Vse tri oblike pa morajo biti razmejene in nadzorovane. Vsak izvajalec se mora odločiti v katerem sistemu bo delal. Ne more biti malo tukaj malo tam, ker v tem primeru ni mogoč nadzor, bolniki pa ne vedo natančno kakšne so njihove pravice, koliko in zakaj morajo plačati. Nismo proti komerkoli, smo le zato, da se stvari uredijo jasno in pregledno in da bomo državljani zaščiteni pred zlorabami. Politika zagotovo ve, da se dogajajo anomalije.. A nikakor ne najdem odgovora, zakaj ne uvedejo reda in raje dopuščajo kršitve obstoječe zakonodaje, kar mnogokrat pomeni tudi kršitev človekovih pravic.

Za nekaj zdravnikov je znano, da so zelo bogati. Je dober zdravnik le reven zdravnik?

Ne, kje pa. Bogati zdravniki so trenutni sindrom Slovenije. Menim sicer, da so plače zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v javnem sektorju prenizke. Plačni sistem bo potrebno prevetriti in vzpostaviti razmerja, da bodo tisti, ki delajo dobro v dobrobit ljudi, primerno nagrajeni. Slabo bi bilo, da bi zdravniki izstopali iz javnega zdravstvenega sistema zaradi plač.

Ali se je spremenil vrednosti sistem zdravnikov: ali še vedno prisegajo Hipokratovi prisegi ali kapitalu?

So takšni in drugačni zdravniki, prepričana pa sem, da je večina takih, ki so še vedno marsikaj pripravljeni storiti v imenu etike. Verjetno pa jih preveva malodušje ali jeza, ker nimajo pravih pogojev, da bi izživeli svojo predanost poklicu. Ko pa gledajo kolege, ki so se odločili za zasebno pot, ugotovijo, da so si ti lahko privarčevali več denarja. Nihče pa ne ve, na kakšen način se je to zgodilo. Predvsem pri koncesionarjih je vprašljivo, na račun koga služijo, saj je sistem financiranja enak kot v javnem zdravstvu. Ali na račun čistih samoplačniških storitev, ki jih opravljajo v isti ambulanti?

Recimo to so pogosto dogaja v zobozdravstvu, kjer je javni sistem popolnoma razpadel.

Ja res je, dostopnost do javnega zobozdravstva v zdravstvenih domovih je skoraj nična. Lahko vam povem osebni primer: moj mož je pred mesecem dni želel do zobozdravnika v zdravstvenem domu in so dejali, da se lahko pride vpisati šele prihodnje leto marca ko bo dobil datum za pregled. Zame je to sistemsko preusmerjanje v zasebništvo. Zanimivo pa je, da je imel recimo Zdravstveni dom Ljubljana kar nekaj razpisov za zobozdravnike, a se nihče ni javil, ker gredo raje vsi v zasebno prakso ali v koncesijo. To je zelo narobe.

Saj v Sloveniji obstajajo kraji, kjer preprosto nimajo več javne ambulante, ker se noben zdravnik ne želi tam zaposliti. Zadnji tak primer je Lenart.

To se pojavlja že nekaj let. Občine, ki so ustanoviteljice zdravstvenih domov in so odgovorne za osnovno zdravstveno varstvo in ki so želele ohraniti ta sistem pa kljub boljšim pogojem, ki so jih nudili zdravnikom, ni bilo odziva. Kot da bi želeli vsi delati le v Kliničnem centru. Nekaj pa je tudi občin, kjer so župani sledili interesom posameznih zdravnikov, ki so prišli k županu in želeli koncesijo, ki so jim jo v hipu podelili mimo javnega interesa in brez občinske strategije.. Zdi se mi, da je nekaj takega zdaj tudi v Lenartu.

Ali se večkrat poslužujete javnega ali zasebnega zdravstva?

Zaenkrat izključni in samo javno zdravstvo. To je stvar moje odločitve in principa. Če zagovarjam nek sistem, moram to pokazati tudi s svojimi dejanji. V tem trenutku sem z javnim zdravstvenim sistemom v Sloveniji kljub napakam še vedno zadovoljna. Potrebno je oceniti vsa kar je v njem dobrega, tisto kar je slabo, pa zamenjati z drugačnimi rešitvami. Velja se truditi, da skupaj izboljšamo sedanji zdravstveni sistem, da se ne bomo bali trenutka, ko bomo zboleli.