Do tega trenutka smo prejeli

8126

glasov podpore v papirnati obliki in preko obrazca na tej strani

Večni deja vu sociale

Vprašanje socialne kapice je zopet odprto. Večni deja vu sociale, bi lahko rekli. Nazadnje jo je želela uvesti Pahorjeva vlada, pred njo pa še katera druga. Tokrat jo odpira finančni minister Uroš Čufer, ko napoveduje davčno razbremenitev plač. Ekonomska stroka je o tem vprašanju povedala že veliko, pravna stroka malo manj. Vsak ima svoj prav, le za področje obveznega zdravstvenega zavarovanja razen načelnih (ekonomskih) argumentov, ki bi govorili njej v prid ali proti, v zvezi s tem nisem nič našel. Menim, da bi bila uvedba socialne kapice v obveznem zdravstvenem zavarovanju napačna odločitev, pa čeprav njeni uvedbi na drugi strani, denimo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, načelno kot pravnik ne nasprotujem. Razlog, zakaj je temu tako, se nahaja v posebni naravi obveznega zdravstvenega zavarovanja kot socialnega zavarovanja, ki se, kar zadeva koriščenje pravic (beri: zdravstvenih storitev) in plačevanje nadomestil, razlikuje od drugih socialnih zavarovanj.


Socialna kapica pomeni omejitev osnove za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost – za zneske nad to omejitvijo se prispevki ne obračunajo in ne plačajo. Po veljavni ureditvi plačujemo vsi zaposleni enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica pa bi omejila oziroma znižala prispevke tistim, ki imajo plače višje od zneska socialne kapice. Vsi zaposleni, ki bi imeli plačo nad to omejitvijo, bi z uvedbo socialne kapice posledično prejeli višje neto plače od zdajšnjih. Gre za neke vrste »negativni socialni korektiv«, saj bodo z uvedbo socialne kapice na boljšem tisti s plačami nad omejitvijo, to pa je (praviloma) premožnejši sloj prebivalstva, pri čemer se o vprašanju, ali srednji sloj v naši državi sploh še obstaja, tukaj niti ne opredeljujem.


Koga se rešuje?

Zagovorniki uvedbe socialne kapice so v pretežni meri delodajalci. Ti skušajo vlado vedno znova prepričati, da bi z uvedbo socialne kapice spodbujali zaposlovanje visoko izobraženih kadrov, ki so, za razliko od navadnih delavcev, njihov največji strošek. Postavlja se vprašanje, ali imajo visoko izobraženi kadri pri nas dejansko tako visoke plače, da bi jim uvedba socialne kapice plačo izboljšala, ali pa gre le za manever delodajalcev, s katerim se rešuje status menedžerjev. Dokler višina predlagane socialne kapice ni znana, je na navedeno vprašanje nemogoče odgovoriti, vendar če bo meja postavljena enako visoko kot leta 2010 (40.865,50 evrov bruto letne pokojninske osnove), ko je bila uvedba socialne kapice nazadnje predlagana, se bo z njo reševalo tudi nekaj visoko izobraženega (vodstvenega) kadra javnega sektorja.

V vsakem primeru gre za dvorezen meč: višja ko bo meja socialne kapice, manjši bo odliv denarja iz socialnih blagajn in obratno. Glede na splošno pomanjkanje denarja za izvajanje socialnih zavarovanj in upoštevaje stopnjo brezposelnosti, ki je višja kot leta 2010, menim, da si letne meje v višini 40.865,50 evrov bruto Slovenija trenutno ne more privoščiti. To pa pomeni, da bi se z višje postavljeno omejitvijo (najverjetneje) reševalo le materialni položaj zaposlenih v zasebnem sektorju, pri čemer dvomim, da so tam danes plače visoko izobraženih kadrov dosti višje kot v javnem sektorju.

Zagovorniki socialne kapice naš sistem socialnih zavarovanj pogosto primerjajo z drugimi socialnimi sistemi po EU, ki socialno kapico poznajo. Njihov argument je, da so pravice, ki izhajajo iz sistemov socialne varnosti (pokojnina, nadomestilo za brezposelnost, porodniška) omejene, zato naj enako velja tudi za vplačila prispevkov v socialna zavarovanja. Z uvedbo socialne kapice bi po njihovem mnenju odpravili zdajšnjo »nepravičnost« socialnega sistema, ki finančno nadpovprečno obremenjuje tiste, ki že tako in tako glede na svojo visoko plačo prekomerno prispevajo v socialna zavarovanja.


Socialna zavarovanja niso enaka

Trditev zagovornikov socialne kapice, da so pravice iz socialnih zavarovanj omejene, ni (nujno) napačna. Vsekakor pa to ne velja za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oblike socialnega zavarovanja in kaže na njegovo nepoznavanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje je namreč obvezno in hkrati univerzalno zavarovanje, saj zavarovancem ni treba skleniti pogodbe o zavarovanju, niti jim ni treba vnaprej določiti obsega zavarovanja, kot to velja pri zasebnih zavarovanjih (obseg pravic in obveznosti namesto pogodbe o zavarovanju določa zakon). Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti, solidarnosti in vzajemnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi. To pa pomeni, da pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja niso odvisne od starosti, invalidnosti, višine plačanih prispevkov in let plačevanja prispevka, temveč je zavarovana oseba upravičena do zdravstvenih storitev le na osnovi medicinske indikacije, ki jo ugotovi lečeči zdravnik.

Koriščenje zdravstvenih storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju je tako (praviloma) neomejeno glede na utemeljene potrebe – zavarovana oseba jih koristi takrat, ko jih utemeljeno potrebuje glede na svoje zdravstveno stanje (ko je bolna). Socialno kapico res poznajo drugod po EU, vendar je pri tem treba opozoriti na posebnosti vsakega sistema socialnega zavarovanja posebej. Če se primerjamo z nemškim sistemom obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki socialno kapico pozna, je treba dodati, da imajo zavarovanci, ki presegajo določen dohodek (okoli 52.000 evrov v letu 2013) možnost izstopiti iz obveznega zavarovanja in se vključiti v zasebno zdravstveno zavarovanje; v Sloveniji, ki pozna le univerzalni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerega je zavarovanec, kot že rečeno, vključen na podlagi zakona (ex lege), to ni mogoče. Če zavarovanec v Nemčiji izstopi iz sistema obveznega zavarovanja in se vključi v zasebno zavarovanje, v katerem je višina premije odvisna od rizičnosti zavarovanca in obsega pravic, za katere se zavarovanec želi zavarovati, se nazaj vanj težko vrne. Ravno zaradi ugodnosti nemškega sistema obveznega zavarovanja večina zavarovancev, ki sicer imajo možnost izstopa iz obveznega zavarovanja, te možnosti ne izkoristi. Tako je v Nemčiji še vedno približno 90 odstotkov vsega prebivalstva vključenega v obvezno zavarovanje.

Tudi dejstva, da obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas ne gre primerjati z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, ne gre spregledati. Dajatve so, kar zadeva pokojninsko zavarovanje, po višini večinoma omejene, zato (načelno) iz pravnih razlogov uvedbi socialne kapice tam ne bi nasprotoval. Pokojninski sistem socialnega zavarovanja omejuje izplačilo najvišje možne starostne pokojnine ne glede na višino plačanih prispevkov in čas vplačevanja prispevkov. Njen izračun dokazuje, da je višina starostne pokojnine pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe, pri čemer velja, da je najvišja osnova štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove. Gre torej za omejen sistem dajatev, ki jih sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar zadeva koriščenje zdravstvenih storitev in plačevanje nadomestil, ne pozna. Tudi s pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je enako. Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije, pri čemer absolutnih omejitev, kot to velja za primer starostne pokojnine, pri njej ni.


Previdnost ni odveč

Glede na navedeno opozarjam, da je pri (morebitni) uvedbi socialne kapice treba biti pazljiv, še posebno pri vprašanju, ali jo velja vpeljati v vse oblike socialnih zavarovanj ali pa le v določena zavarovanja. Vseh socialnih zavarovanj pri nas pač ne gre enačiti, pa čeprav je njihov namen enak – zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev takrat, ko jo potrebujejo. Ker je obvezno zdravstveno zavarovanje vrsta socialnega zavarovanja, v katerem zavarovanec, ob določeni medicinski indikaciji, lahko koristi zdravstvene storitve neomejeno, najsi bo reven ali bogat, naj enako velja tudi glede plačevanja prispevkov. Povedano drugače, če je sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja solidaren do zavarovanca, ko ga ta potrebuje in ne glede na njegovo premoženjsko stanje, naj bo tudi zavarovanec, ne glede na višino svoje plače, solidaren do sistema z vplačevanjem prispevkov.



21. april 2014|mag. Jaka Slokan|Iz medijev



Se strinjate? Se ne strinjate? Bi radi kaj dodali?

Vsako vaše mnenje je dobrodošlo - napišite ga!

Zadnje objave


Čigav fevd je zdravstvo?
26.1.2016, Obvestila - V zadnjem letu se je v slovenskem prostoru zaostrila retorika med zagovorniki neoliberalnega pristopa preoblikovanja javnega zdravstvenega sistema, ki ga predstavljajo predvsem vodstva zdravniških organizacij v povezavi s kapitalskimi interesi zavarovalniških lobijev in proizvajalci oziroma...

Voščilo
24.12.2014, Obvestila - Prijetne praznike, sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 2015 voščimo vsem članicam in članom ter somišljenikom na skupni poti pri varovanju človekovih pravic in vrednot ter iskanju rešitev za lepši in prijaznejši jutri.

24.6.2014 - Okrogla miza o javnem zdravstvu v Kranju
16.6.2014, Obvestila - Inštitut za delavske študije skupaj z Mestno knjižnico Kranj vabi na okroglo mizo o javnem zdravstvu, ki bo potekala v torek, 24. junija 2014, z začetkom ob 19. uri v prostorih Mestne knjižnice Kranj na Gregorčičevi ulici 1.

Moralna vizija je en temeljnih kamnov družbene prenove za zdravo družbo
15.6.2014, Iz medijev - Ko sem pred kratkim poslušal tri nekdanje ministre za zdravje in direktorja ZZZS, kako so razpravljali o krizi v zdravstvenem sistemu (ZS), sem dobil odgovor, zakaj je ZS v popolni krizi. Preprosto povedano je izvir vzrokov za krizo kader, ki smo ga imeli, žal ga še vedno imamo, na vrhu...

STOP Vzajemni: jaz zate, Vzajemna zase
15.6.2014, Obvestila - 24, 3 milijonov evrov našega denarja, denarja zavarovancev, ki vsak mesec plačujemo Vzajemni, danes leži v zakladnici Vzajemne. Milijone, ki so se nabrali z našim denarjem, želi uprava Vzajemne spraviti v svoje »zlate rezerve«. Pozivamo naše zastopnike Vzajemne, da glasujejo PROTI...